Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, ki bo trajal od 3-5 let. Povečana nevarnost za resne poškodbe letal ali celo človeške žrtve, ki so lahko posledica trkov med letali in prostoživečimi živalmi, kaže kako pomembna je izvedba Ekološke študije ter izdelava Priporočil za zmanjšanje nevarnosti in škod. Ekološka študija je pomembna tudi zato, ker je del večjega okoljevarstvenega projekta. Izdelava Priporočil vključuje kompleksne rešitve, podprte s solidnimi znanstvenimi podatki, pridobljenimi skozi raziskavo. Kakovost podatkov nam zagotavljajo referenčni znanstveniki ter kompleksno zastavljena skupina strokovnjakov.
Znanja in izkušnje, ki bomo jih pridobili pri tem projektu, so pomemben potencial k reševanju podobnih problemov na drugih letališčih, ki potrebujejo učinkovite rešitve. V tem smislu se zavarovalnica vključuje v dolgoročen projekt z mnogimi implikacijami in razširjenim pomenom ter trajnim učinkovanjem.
Dodana vrednost, ki jo ponuja projekt, je tudi trajnostna ter ekološko napredna rešitev globalnega problema varnosti v letalskem prometu in zmanjševanja stroškov, ki nastanejo ob poškodbah. Izvedba ekološke študije prinaša priporočilo mednarodnih organizacij za varnost v civilnem letalstvu in nujen korak k uspešnem zmanjšanju nevarnosti in nastale škode v letalskem prometu, ki jo pomenijo prosto živeče živali.
Napisala: Meta Krese
Letališča so privlačna za najrazličnejše ptice, a žal pomenijo tudi potencialno nevarnost za varnost letalskega prometa. Letališki upravljavci morajo stalno nadzirati navzočnost ptic na letaliških stezah in jim seveda preprečiti, da bi ogrožale varnost. To jim narekuje tudi mednarodna in nacionalna zakonodaja. Grobih načinov, s katerimi bi se lahko znebili ptic, je kar nekaj, a ti pač niso v skladu z našo okoljsko politiko. Zato smo se povezali s Fundacijo družba znanja in vrednote narave. Njeni strokovni sodelavci že od decembra 2011 preučujejo naravni sistem v okolici letališča in nam s tem pomagajo pri iskanju rešitev, s katerimi bi lahko na kratek in še bolj pomembno tudi na dolgi rok skupaj oblikovali trajno sožitje in učinkovito zmanjšali nevarnost, ki jo za letala predstavljajo ptice, ne da bi pri tem rušili ravnovesje v naravi.
Ljubljansko letališče leži med zadnjimi ostanki mogočnih nižinskih gozdov prav v „dnevni sobi družine Bambi“, kot je šaljivo zapisal biolog Gregor Belušič. Srne je ustavila visoka ograja, tako da so si poiskale druge kraje, ptice pa si ne dajo tako z lahkoto vzeti svojega prostora. Raziskovalci so med izvajanjem študije ptičje favne, ko so med decembrom 2011 in 2012 evidentirali ptice, ki so letale nad letališčem, ugotovili, da jih to področje zelo mika, saj je lovišče za njih veliko bolj atraktivno kot v okoliških habitatih. Najmanj se pustijo motiti kanje, sive vrane in navadne postovke. Kanja je srednje velika ujeda in navadna postovka vrsta sokola, obe pa lovita poljske voluharice, ki se zadržujejo tudi na travnikih znotraj letališke ograje. Tudi za vrane se v določenih obdobjih leta najde dovolj hrane: žuželke, pa tudi druge živali, najrazličnejša semena ter plodove in tudi kakšni odpadki, jim teknejo. Strokovni sodelavci Fundacije družba znanja in vrednote narave med drugim letališču strokovno svetujejo, kako upravljati s travnatimi površinami in na kakšen način omejiti dostop do hrane, da bi letališče postalo manj zanimivo za ptice.
Fundacija družba znanja in vrednote narave je lahko izvedla študijo ptičje favne, ki je del večletnega projekta Ekološke študije za zvišanje varnosti in zmanjšanje škode na letališču, tudi zaradi povezovanja naših in tujih raziskovalnih ustanov, Kontrole zračnega prometa Slovenije, Zavarovalnice Triglav, d.d. z nami, kar se je pokazalo za dober primer sodelovanja znanosti z gospodarstvom. Z aplikacijo novih tehnologij sledenja in opazovanja ptic je tako stekel projekt nadzora na širšem območju letališča, da bi kolikor je le mogoče odpravili tveganje, ki ga ptice predstavljajo za varno vzletanje in pristajanje letal, ne da pri tem trpela sonaravno bivanje in trajnostni razvoj.
Napisal: Gregor Belušič
Naši stari so hiše postavljali zunaj dosega poplavnih voda. Danes zazidljive parcele rastejo izza nasipov, ki oholo nastavljajo valobran stoletnim vodam. Petstoletne vode sedaj vsakih deset let tečejo v breme končnih kupcev.
Čez močvirne ravnice in skozi hribje smo položili avtoceste in jih obdali z ograjami, ki tupatam na prehitevalni pas spustijo medvedko z mladičem. Samo včasih, ponavadi pa do smrti.
Tudi ljubljansko letališče smo z Letališke ceste smelo premaknili na rodovitno gorenjsko ravnico, med zadnje ostanke mogočnih nižinskih gozdov, naravnost v sredo dnevne sobe družine Bambi. Visoka ograja okrog piste sedaj vodiškim srnam dela hrupen in dolg ovinek do hladilnika pod Krvavcem. Pticam je lažje, ker jo lahko čez letališče mahnejo po bližnjici. Po poti, ki vodi čez nevidne zračne koridorje za pristajanje in vzletanje potniških letal. Srečanja pernatih in železnih ptic se slabo končujejo, včasih za obe vpleteni strani. Ograj, s katerimi bi lahko letala v zraku obvarovali pred peresnokategorniki, zaenkrat še ni najti niti v najbolje založenih spletnih trgovinah. Ko poskušamo pticam dopovedati, naj ne letijo čez letališče, nas le debelo gledajo, saj jim ni jasno niti to, zakaj neki bi kdo uporabljal letala za premikanje po svetu. Izkušnja z volkovi, ki kljub povečanemu odstrelu nemoteno in redno večerjajo kraško jagnjetino, nas uči, da pri brniških pticah ne bodo zalegle niti grožnje s šibrovko. Ups, že šibrovka je bila politično nekorektna, da ne omenjamo šibrovke Jožeta Pučnika. Varnost v letalskem potniškem prometu seveda ni stvar politične korektnosti. Soobstajati s pticami ni le politično korektno in modno, ni le ekološko primerno in živalim prijazno, temveč vse to skupaj, poleg tega pa predvsem nujno in neizbežno. S pticami se moramo naučiti shajati, z njimi živeti in si z njimi deliti zračni prostor. Prepoznavati ptice, poznati njihove poti in ure, slediti njihovim jedilnikom skozi letne čase, vse to je del osnovne pismenosti, temeljnega poznavanja lastnega okolja in kultiviranosti. Znati preusmeriti njihovo pozornost, jih odvračati brez nepotrebnega nasilja, jih znati počakati in se jim modro umakniti, vse to je del odgovornega in konstruktivnega odnosa do narave, pri kateri smo si od ledenikov izravnani prostor za letališče zgolj začasno izposodili med dvema ledenima dobama.
Kje gnezdi kanja in kam leže jajca postovka? Odpravite se v njuno kraljestvo pod Triglavom. V krogu 13 km od letališča Brnik, med vasmi Javornik, Mekinje Rakovnik-Zakal, so gnezd postovk in kanje in radi bi, da nam jih pomagate najti. Prijetno opravilo. Vznemirljivo iskanje vas lahko na sprehodu skoz gozd nagradi še z neštetimi spoznanji o spomladni naravi. Če bosta vaša vztrajnost in smisel za orientacijo nagrajena z lepo najdbo, vas čaka še dodatna nagrada na Zavarovalnici Triglav in Aerodromu LJubljana. Najbolj pa vas bo nagradil občutek, da ste s tem pripomogli k prizadevanjem znanstvenikov in Aerodroma Ljubljana ter Zavarovalnice Triglav za ohranjanje biodiverzitete in ravnovesja v naravnem okolju.
V letu 2016 bomo nadaljevali v isto smer, a z zvečano intenziteto in bolj ambicioznimi izhodišči. Spomladi bomo spet razpisali natečaj za najboljše fotografije ptic in letal. Natečaj ne bo več namenjen (zgolj) amaterjem, ampak bomo pridobili vrhunske fotografe, tudi iz drugih držav.